Ljubezen

Gotovo prav vsi poznamo ta občutek, ko v trebuhu čutiš metuljčke, si veš čas zasanjan in se ti na obrazu riše nasmešek ob misli na to osebo, ki ti je svet postavila na glavo. Najlepše pa je, ko ti ta določena oseba ljubezen vrača. Sam imam to srečo.

Spoznal sem jo na prvi šolski dan lansko jesen. Takoj, ko sem jo zagledal sedeti na tisti klopci pred šolo, sem vedel da je nekaj posebnega. Kmalu sva se začela pogovarjati in odkrivati veliko stvari, ki so nama bile skupne. Postala sva zelo dobra prijatelja, a globoko v sebi sem vedel, da želim več. Tako sva čez pol leta postala par. In kljub vsem prepirom, nestrinjanjem in solzam je bilo to obdobje zame najlepše v mojem življenju.

Anja, najlepša hvala za vse prečudovite trenutke, za vse objeme in poljube, za vso podporo in tolažbo, ko sem jo potreboval, za vse lepe besede, za čas, ki si ga vedno vzameš zame in vsak nasmeh s katerim me spraviš v boljšo voljo. Upam, da veš da mi pomeniš vse na svetu in te nočem izgubiti. Ker si nekaj najlepšega kar se je zgodilo v mojem življenju. Res ti hvala za vse.

Ljubim te. <3

Najlepši trenutki

Nekateri trenutki v življenju so lepi drugi malo manj. Živimo pa za te trenutke, ob katerih se nam na obrazu nariše nasmeh. Mogoče res niso tako pogosti, so pa zato toliko lepši, ko se zgodijo. Ti trenutki nas spremljajo celo življenje. Kot otrokom nam je bil skoraj vsak trenutek tak. Že, če si dobil bombon za nagrado ali pa zmagal v igri zemljokrast, je bil to en lepih trenutkov. Seveda je to danes čisto drugače. Lepih trenutkov ni tako veliko in prav gotovo niso nič podobni tistim iz otroštva. Zdaj je lep trenutek, ko se ti nekdo, ki ga niti ne poznaš, nasmehne. Ko dobiš v šoli višjo oceno kot si pričakoval. Ko ti prijatelj ponudi svojo roko, ko to najbolj potrebuješ. Ko ti oseba, ki ti je pri srcu reče, da ji tudi ti veliko pomeniš in tako naprej.

Všeč mi je metoda ''hit and run kindness''. Pri tem gre za neko prijaznost, ki ti jo nameni popoln tujec in oddide prav tako hitro kot se je tudi prikazal. Pomislite samo, kako lepši bi bil svet, če bi bilo več tako mislečih ljudi.

Zakaj nebi drugim polepšali dneva, če pa to lahko storimo z takšno lahkoto? In, če bomo dan polepšali drugim, ga bo slej ko prej nekdo polepšal tudi nam. ^^

Ena lepa pesmica, ki nas spodbuja k pomoči drugim ljudem, ki jo potrebujejo. (:
We are the world!

Želje

Vsakdo izmed nas ima takše ali drugačne želje. Vsaj eno. Nekatere so skrite in jih delimo le sami s seboj, nekatere pa so že skoraj vsakdanje. Vsak si dandanes želi veliko zdravja, sreče, uspeha v šoli ali na delovnem mestu, ljubezni, veliko denarja, dober avto, dolgo življenje in tako naprej.

Jaz vam bom povedal za par mojih želj, ki mi hodijo po glavi že kar nekaj časa.



Že dolgo, res dolgo si želim, da bi lahko letel. Sliši se neumno ampak, ko pomisliš kako bi bilo svet gledati čez oblake in lebdeti nad njimi, ko si želiš biti sam, se mi zdi to nekaj najlepšega.




Želim si uspešno končati maturo in najti primerno šolo na katero bom sprejet, hkrati pa mi bo všeč.




Če se zgornja želja izpolni si želim tudi, da bi naslednje leto odšel študirat v ljubljano, s seboj pa lahko vzel vse zdajšnje prijatelje. To bo seveda nemogoče, se bo pa kljub vsemu vsaj na pol uresničilo, saj nas gre večina skupaj v Ljubljano naprej. Za vse tiste, ki pa boste ostali doma pa upam, da naše prijateljstvo ne bo razpadlo in se bomo videvali vsaj med vikendi. (:




Zares si želim ponoviti izlet v Španijo skupaj z razredom. Ker je bilo preveč noro! ˝,




Želim si, da bi znal uživat življenje in izbiral prave odločitve. Da bi bil čim manj časa slabe volje in le tega raje zapravljal v dobri družbi prijateljev. Želim si najti pravo pot.




Želim pa si tudi, da bi, kdorkoli že si, ki bereš ta blog, pustil tu in tam kakšno sled, da si bil tu. Komentar mogoče? Lepo prosim. ^^


Uživejte. (:

Spomini

Danes smo se v okviru šole odpravili na ekskurzijo v Tržič. Pogledali smo si.. Mislim, da vas tole ne zanima kaj preveč, imam prav? Tako ali tako ni bil moj namen govoriti o ekskurziji, ampak prej o poti do tja in nazaj.

Ker sem se naveličal poslušati enih in istih pesmi na mojem telefonu, ki so na njem naložene že skoraj štiri mesece (žal nimam volje vsak dan brisati starih in dodajati novih), sem se odločil na izlet vzeti moj stari, že nekaj časa ne uporabljeni mp4, na katerem so pesmi naložene že kakšno leto ali dve. Mislil sem si, da bo morda zanimivo slišati kakšne že skoraj pozabljene komade. In prav sem imel.

Ko se zjutraj iz postelje ves zaspan primaješ na avtobus, s katerim se voziš kakšne dve uri, se mp4 izkaže za precej uporabno stvar. Glede na utrujenost, dolgo vožnjo z avtobusom in slabo vreme so mi zdeli primernejši lahki, skoraj žalostni komadi. Ker sem na te pesmi že pozabil sem se spomnil stvari, ki so se zgodile v času poslušanja le teh v preteklosti. Gotovo poznate ta občutek, ko ste določeno pesem poslušali ob določenem dogodku in ste si ga zapomnili predvsem zaradi glasbe, zdaj pa se tega dogodka spomnite takoj ko zaslišite to pesem.

Vsi vemo da nas žalostne pesmi ponavadi spravijo v slabo voljo ali celo v jok. To pa ne zato, ker je žalostna sama melodija ali besedilo ampak zato, ker te ta pesem na nekaj spominja. Tako sem se sam spomnil vseh ''izgubljenih'' prijateljev in vseh prečudovitih trenutkov za katere vem, da jih nebo več. Ostali so le spomini.

Tudi pot nazaj je bila od začetka podobna zgodba. Potem pa so moje negativno mišljenje izrinile pozitivne misli. Pogledal sem po avtobusu in tam so bili vsi moji sošolci, za katere vem, da so moji prijatelji in se imamo skupaj lepo že od začetka prvega letnika. Saj ko ti sošolka in hkrati dobra prijateljica ponudi ramo, da na njej zaspiš, ko že komaj držiš odprte oči, veš, da jim ni vseeno zate. Zavedel sem se, da imam prijatelje, ki mi vedno stojijo ob strani in s katerimi zdaj preživljamo tiste najlepše trenutke. Rad bi se vam zahvalil za vse, kar ste kdaj naredili zame. Če pa kadarkoli potrebujete karkoli, se bom potrudil po najbolših močeh, da vam pomagam. Vsi prav dobro veste kdo ste. Hvala še enkrat. (:

Prilagam pa še eno pesem, posvečeno vsem prijateljem. ^^

Jesen

Jesen se je komaj dobro začela, pa že pogrešam tople in s soncem obsijane poletne dni. Priznati moram, da mi jesen kot letni čas ni kaj dosti pri srcu. Postane hladno, začne se šola, vedno več je deževnih dni, začnejo se prehladi zaradi spremembe v podnebju, košarka in podobne stvari na igrišču odpadejo in ko si po nekem čudnem naklučju že zunaj, komaj čakaš, da prideš do toplega radiatorja. Seveda ima tudi jesen nekatere dobre strani. Všeč mi je, da je vse tako pisano, kar seveda še lepše izgleda na sončen dan. Všeč mi je tudi, da se zelo lahko zaspi, ko veš kakšen mraz je zunaj, ti pa se zgubiš pod toplo odejo.

Tako ali tako bo kmalu spet zima, z njo novo leto in skupaj z njim spet poletje. Do takrat pa lahko mislimo na spomine poletnih dogodivščin, kateri nas bodo greli v teh mrzlih jesenskih dneh. :]

Poletna slika iz morja.

Dobra volja

Želim si da čas nebi tako hitro tekel. Preveč je dandanes stvari v življenju, da bi lahko sledili vsem h krati. Šola, služba, družina, zdravje, ljubezen, takšni in drugačni problemi, ki so lahko še tako majhni pa nas vseeno znajo podreti na tla. Ampak takšen je danes način življenja in ga težko spremenimo pa če se še tako trudimo.

Preveč se obremenjujemo s raznovrstnimi težavami, ki nam samo poslabšajo razpoloženje. Glede nekaterih stvari bi se bilo pametno manj sekirati, saj bi stem pomagali tako sebi kot tudi ljudem okoli nas. Živeti je treba življenje tako kot nam je dano in se manj obremenjevati s tem kakšno bi lahko bilo, kajti imamo le eno in tako meni, kot tudi tebi, se počasi izteka.

In ne pozabi; z enim nasmehom lahko marsikomu polepšaš dan. :]

Nasmehi mojih sošolcev. (:

Od začetka

Prav vsaka stvar ima svoj začetek. Eden od teh je tudi tale; pisanje novega bloga. Pred dobrim letom sem končal s pisanjem starega, zdaj pa mislim, da je čas za nov začetek. Seveda ima prav tako vsaka stvar tudi svoj konec, zato lahko le upam da bom z novim blogom čim dlje vstrajal. Pustimo se presenetiti. (:


Naj vam takoj povem, da bo moj blog sestavljen iz različnih objav. To pomeni da, nebom pisal le ''člankov'' ali pa samo objavljal slike. Vseboval bo tako napisane objave kot tudi slike in pa kakšen video tu in tam.


Upam da vam bo všeč in pa, da bom čim dlje vstrajal pri pisanju tega bloga. Vesel bom vsakega komentarja pa če je kritika, nasvet ali pohvala.


Prvi post je končan in že lahko začnem z novim. Uživajte. (: